Drugi, ki ga je prevedel manj znani Andrew Bromfield, bo pri založbi Ecco izšel septembra; trži se kot izvirna različica Tolstojeve klasike, ki je v tej državi še ni bilo. Ta izdaja vsebuje slike - ilustracije, ki jih je naročil Tolstoj sam - in je približno štiristo strani krajša od Knopfove.
Knjigi naj bi v prodajalne prispeli približno na mesec dni, v veliki tradiciji ruskega spopada pa sta Ecco in Knopf pripravljena na dvoboj.
Knopf jesi agresivno prizadeval za diskreditacijoEccoova izdaja z argumentom, da sploh ne gre za izvirno različico, temveč za zamišljeno lažno predstavljanje, ki krši Tolstojevo delo in zavaja bralce. Ga. Walther je prejšnji mesec za Publisher's Weekly povedala, da je Ecco storil resno napako, medtem ko je gospod Pevear novinarjem na njeno zahtevo poslal odprto pismo, v katerem obsoja filcinski odnos Eca do Tolstoja kot umetnika in bralce svari, naj ne nasedajo njihovim prodajna smola.
V ponedeljkovem intervjuju je podpredsednik in založnik Ecca Daniel Halpern dejal, da je njegov edini cilj ponuditi Toltoyevim oboževalcem in učenjakom potencialno razsvetljujoče besedilo, hkrati pa novim, bolj priložnostnim bralcem omogočiti branje Vojna in mir ne da bi se morali prelistati skozi vse Tolstojeve filozofske odmike.
Ecco je objavil dva dobro sprejeta prevoda, ko so začeli s Tolstojem - enega izmed Smrt v Benetkah, drugi Don Kihot - in gospod Halpern je hotel nadaljevati serijo. Tako je bilo odločeno, da bo naslednji projekt Ecca Vojna in mir , in osebje Ecco je odšlo iskat prevajalca.
Kot je povedal gospod Halpern, so najprej želeli gospoda Pevearja in gospo Volokhonsky, slavno dvojico mož in žene, katere profil se je pred kratkim zaostril, ko je Oprah Winfrey izbrala njihov prevod Anna Karenina za njen knjižni klub. Po besedah gospoda Halperna je bil blizu, da bo sklenil dogovor s parom, ko sta se premislila in se je odločil, da bosta namesto njega ostala pri Knopfu. (Na vprašanje o spogledovanju Pevearja in Volokhonskyja z Eccom je gospa Walther potlačila smeh in preletela impresiven seznam ruskih klasikov, ki jih je par že prevedel za Knopf, ko sta začela Vojna in mir ).
S tem se je iskalni odbor pri Ecco ponovno sestal in se na koncu ustavil pri gospodu Bromfieldu, ki je prevedel kup sodobnih ruskih pisateljev, med njimi Borisa Akunina in Victorja Pelevina. Izkazalo se je, da je gospod Bromfield že delal na njem za britanski odtis HarperCollins, imenovan Fourth Estate.
Kljub temu ni delal na znani različici romana, ampak na zgodnjem osnutku, ki ga je ruski javnosti leta 2000 prvič dal na razpolago filolog, založnik Igor Zaharov. Zanimiv je gospod Halpern hitro poskrbel, da je Ecco izdal knjigo v ZDA.
Ta različica knjige je temeljila na treh zaporednih poglavjih, ki jih je Tolstoj objavil v ruski reviji v letih 1865 in 1866. Glede na zapis na sprednji strani izdaje Ecco - in uvod Nikolaja Tolstoja, ki je z avtorjem nejasno povezan - Tolstoj ta poglavja uporabil kot osnovo za osnutek, ki ga je končal decembra 1866. Takrat naj bi na zadnji strani rokopisa napisal Konec, a kmalu zatem se je premislil in iz Moskve odšel na svoje podeželsko posestvo. , in tri leta naredil obsežne revizije, ki bi privedle do objave celotnega dela, ki je obsegalo šest zvezkov, leta 1869. Ta različica je bila večinoma osnova za široko uporabljeni angleški prevod Louise in Aylmerja Mauda, objavljeno v dvajsetih letih 20. stoletja.
G. Zaharov, ruski založnik, je kritike ob objavi te izdaje izdal precej Vojna in mir v Moskvi. Besedilo knjige, ki obsega približno 700 strani, je bilo prirejeno iz akademske monografije, ki jo je v 50 mukotrpnih letih sestavil ruski učenjak Tolstoja in je izšla leta 1983. Širša javnost tega prvega osnutka večinoma ni poznala, dokler gospod Zaharov ni se je odločil, da ga očisti - torej odstrani vse okorne opombe, oklepaje in različice, ki jih je njegov urednik z ljubeznijo vstavil v korist akademije - in ga prepakira za trgovino.
Jaz sem popularizator, je v zagovoru za opazovalca v Berlinu v ruščini dejal Zaharov. Zagledam nekaj zanimivega in začnem mahati z rokami in vpiti 'hej, hej, vsi pridi sem! Tukaj imam nekaj! Mogoče bo tudi tebi všeč! '
G. Zaharov je en mesec urejal Zaidenshnurjevo monografijo in jo po koncu natisnil v 5000 izvodih. Na hrbtni strani je vključil razburljivo uredniško izjavo, v kateri je izjavil, da je njegova različica Vojna in mir je bila boljša, krajša in predvsem bolj verodostojna kot tista, ki so jo ljudje vajeni.
Dvakrat krajši, štirikrat bolj zanimiv, je obljubil. Več miru, manj vojne. Skoraj nobene filozofske digresije ali nerazumljive francoščine. Srečen konec: princ Andrej in Petja Rostov ostajata živa.
Kmalu je bil gospod Zaharov v središču ogromnega vala protestov, ugovorov in besa najbolj divje sorte. Sodeloval je celo v javnem preizkušanju knjige, ki je bila prikazana na nacionalni televiziji, med katerim je kritiziral različne Tolstojeve učenjake (g. Zaharov se spominja, ena oseba je rekla: 'Igor, kako si lahko? Si v Rusiji! o maslu piše resnično, potem vsi vedo, da je to zagotovo margarina! «Nisem si mislila na to.)
G. Zaharova je reakcija žalila: 'Hudiča vam vsem,' sem jim rekel, naj jih preberejo v tujini - tam so normalni ljudje, ki dejansko preberite knjige. '
Gospod Zaharov je od takrat dobil svoje s pomočjo literarnega agenta (ki zastopa tudi Mihaila Gorbačova) Vojna in mir prevedeno v štirinajst jezikov. G. Zakharov je dejal, da se je zaradi angleškega prevoda, ki se je aprila lani pojavil v Veliki Britaniji, počutil kot Napoleon.
G. Halpern in njegovo osebje v Eccu so se namerno distancirali od gospoda Zaharova in se izognili njegovi retoriki, ko se pripravljajo na izdajo knjige; zato je po besedah gospoda Halperna strup, ki prihaja iz Knopfa, napačno nameščen.
G. Halpern je dejal, da se vseh stvari v [Pevearjevem] pismu, naslovov, ki jih tam citira, nismo odločili.
Pravzaprav v sporočilu za javnost, ki ga je Ecco izdal pred objavo knjige, pripombe gospoda Zaharova citirajo precej vidno, vendar jih kvalificira, češ da je šel nekoliko čez mejo. (G. Zaharov je dejal, da ameriškim urednikom ne očita, da so opustili prodajni nagib: včasih je podcenjevanje boljše kot zmanjkati in si premagati prsi.)
Gospod Halpern je dejal, da Ecco ne trdi, da bo njihova knjiga nadomestila kanonsko različico. Dejansko je dejal, da bo gospod Bromfield začel delati na prevodu dejanskega Vojna in mir - se pravi dolga, ki jo vsi poznajo - in verjetno jo bo Ecco objavil, ko bo končal.
Zmedeno je, dokler preprosto ne sedite in preberete uvod v našo knjigo, je dejal gospod Halpern, česar pa LuAnn očitno ni storil.
Tolstojevi učenjaki se medtem zdijo nezaupljivi do prvotne različice Ecca in poudarjajo, da je bilo Tolstojevo delo v tej knjigi preveč razpršeno, da bi lahko obstajal avtoritativno prvi osnutek.
To zagotovo ni dvoboj, je dejala Donna Orwin, ki je z Univerze v Torontu urejala časopis Tolstoy Studies Journal, ker je Bromfieldova različica Vojna in mir je res prevara. To je zgodnja različica Vojna in mir , to je zagotovo res, vendar ni Vojna in mir.
Kljub temu je bila večina akademikov, ki so se obrnili na to zgodbo, utrujena od polemike, ki je izbruhnila med obema prevodoma.
To je zgolj komercialno sranje, je dejal stanfordski slavist Gregory Freidin. Mislim, da si ne zasluži nikogaršnje pozornosti. Gre za to, kateri avto ima najboljšo kilometrino, takšne stvari. Kakorkoli že, to je odlična knjiga.
